• DOMOV
• KOREKCIJSKA OČALA
• KONTAKTNE LEČE
• OČESNA ORDINACIJA
• AKTIVNI VIDEO SISTEM
• KARTICA ZAUPANJA
• POGOSTA VPRAŠANJA
• ALI VESTE?
• VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA
• NAROČANJE NA PREGLED
• KJE SMO

Kaj je očesni pritisk?

Očesni pritisk skrbi (kot zrak v balonu) za enakomerno obliko zrkla, katera sestoji iz želatinaste snovi. Prostor med lečo, šarenico in roženico je obdan s tekočino (komorno vodo), katera ima nalogo "hranit" te dele organov. Komorna voda zmeraj nastaja na novo in odteka po krvnem ožilju. Če ne more odteči ali s težavo odteka, naraste očesni pritisk, kateri povzroči poškodbe na očesnem živcu ali živčnih celicah na mrežnici. Proti temu pomagajo kapljice, ki omejujejo nastajanje tekočine ali izboljšujejo odtekanje. Če kapljice ne delujejo, mora okulist narediti umetni odtok. To lahko v lažjih primerih naredi ambulantno z laserjem, če ne pa z sodobno mikrokirurgijo.

Očesni pritisk naj bi se preventivno redno meril. To vam lahko izmeri očesni zdravnik. Najbolj enostavna meritev je z napravo, tako imenovanim Non-Contact Tonometrom, to pomeni z napravo brez dotika. Pri tem sprožimo kratek, nekaj tisočink sekunde dolg zračni curek na oko, kateri rahlo splošči roženico. Iz moči curka, kateri mora sploščit roženico do neke vrednosti, izračuna naprava notranji pritisk očesa. Z razliko od drugih merilnih metod ni potrebno pri Non-Contact Tonometer-u očesa omrtvit – pri tem postopku ne čutimo ničesar. V naši optiki imamo trenutno najsodobnejši aparat za merjenje očesnega pritiska, katerega vam brezplačno izmerimo ob ostalem pregledu oči.

Kaj nam pove rezultat meritev?

Oči so individualne. Tako, kot se spreminja njuna velikost se spreminja tudi pritisk očesa. Glede na veliko število študijev v različnih državah je povprečna vrednost 15 mmHg (milimetrov živosrebrnega stebra), medtem ko iz drugih virov določajo vrednosti med 11 in 21 mmHg kot normalne. «Kritična meja« je nad 21 mmHg in je manj medicinsko in bolj statistično določena, ter še ne pomeni, da je prisoten glavkom saj morajo zato biti izpolnjeni še drugi pogoji, kot je upad vidnega polja in razmerje papile (pregled očesnega ozadja). V Sloveniji ima glavkom okrog 2 odstotka prebivalcev.

Povzetek

Redne meritve omogočajo zgodnje odkritje glavkoma.

Vir: Rene Pirc

Ali veste?

Zgodnje odkritje, diagnoza in zdravljenje!

Glavkom (zelena mrena) je poškodba na celicah očesnega živca, katero najpogosteje povzroči povišan pritisk oz. tlak v očeh. Pojavi se neboleče in najpogosteje neopazno. Naraščajoča omejitev vida se zazna šele takrat, ko je že močno napredovala. Glavkom je nepopravljiv. Pravočasno odkritje in sledeče dolgoročno zdravljenje s kapljicami za zniževanje očesnega tlaka, ter morebitna operacija lahko ohranijo vid. Zdravljenje torej lahko zaustavi ali upočasni razvoj – zato je zgodnje odkritje zelo važno. Za nastanek glavkoma so povezani različni rizični dejavniki:

• povišan očesni pritisk
• starost ( nad 40 let)
• glavkom pri bližnjem sorodniku
• kratkovidnost (Myopia)
• obolenje žil

Od vseh dejavnikov je najpomembnejši očesni pritisk. Povišane vrednosti povečujejo riziko glavkoma. V večini primerih prevladujejo glavkomi zaradi povišanega očesnega pritiska. V redkih primerih se pojavi glavkom pri normalnem očesnem pritisku (tako imenovani normalno tlačni glavkom).